Članki
-
Omenjen dostop do vsebine. Popolni dostop imajo naročniki na portal.
Prijava - ste se pozabili prijaviti s svojim uporabniškim imenom in geslom?
Še niste registrirani? Registracija
-
Miroljubna uporaba energije iz cepitve jeder atomov, njene nevarnosti in prednosti, 2. del
avtor: Dr. Branko Družina
Nesreča se je zgodila 28. marca 1979 v drugem bloku jedrske elektrarne, imenovane Otok treh milj v Middletownu (Pennsylvania) v ZDA. Tip reaktorja v elektrarni je podoben kot v Nuklearni elektrarni Krško, to je tlačnovodni reaktor. Proizvajalec reaktorja je bila firma Babcock Wilcox. Moč elektrarne je bila 900 MW, kar pomeni, da je bila moč okoli 50 % večja, kot je v Krškem. Gorivo je bilo 3 % obogateni uran 235. Vzrok nesreče je bila okvara, ki je povzročila izgubljanje reaktorskega hladila skozi zataknjen varnostni ventil. Ker operatorji niso pravilno ocenili problema, so ob nezgodi izklopili pravilno delujoč varnostni sistem za zasilno hlajenje sredice. Izguba reaktorskega hladila je povzročila taljenje sredice. Ostanke sredice je zadržala nepoškodovana reaktorska posoda, tako da je v zadrževalni hram ušel le majhen del radioaktivnih snovi. Iz njega je v okolje ušlo še manj radioaktivnih snovi, tako da lete niso vplivale na zdravje ljudi v okolici elektrarne.
-
Nesreča v jedrski elektrarni v Fukušimi na Japonskem
avtor: dr. Branko Družina
Fukušima (japonsko Fukushimashi) je glavno mesto japonske prefekture Fukušima v regiji Tohoku. Nahaja se približno 250 km severno od Tokia in 80 km južno od mesta Sendai. Čeprav se mesto ne nahaja ob obali Pacifika, ima prefektura številne luke, kot sta Onahama in Soma. Letališče Fukušima se nahaja v bližini naselja Sukagawa. Po podatkih iz leta 2003 ima mesto približno 290.866 prebivalcev, gostota prebivalstva pa je 389 oseb na km2. Skupna površina mestnega ozemlja je 746,43 km2.
-
Niža ogljična odvisnost nujno potrebna za trajnostno gospodarstvo
avtor: mag. Aleksandra Murks-Bašič
Ključni element novega globalnega zelenega dogovora je zagotovitev nižje ogljične odvisnosti svetovnega gospodarstva. Ogljično odvisnost izračunavamo z različnimi kazalniki, med katere spadajo tudi zastavljeni absolutni ali relativni emisijski cilji. Države v razvoju so v večji meri predlagale relativne emisijske cilje, med katerimi se najpogosteje pojavlja indikator emisijske intenzivnosti bruto domačega proizvoda. Razvite države pa so bolj naklonjene absolutnim emisijskim ciljem, kot je npr. predlog Evropske unije, da do leta 2020 zmanjša emisije toplogrednih plinov za 20 % glede na leto 1990. Analize so pokazale, da so lahko relativni emisijski cilji zelo zavajajoči in ne pokažejo pravega rezultata, če se ne vključijo še druge pomembne informacije. Ob predpostavki, da bruto domači proizvod raste hitreje, kot naraščajo emisije, bo indikator emisijske intenzivnosti pokazal nižjo vrednost. V tem primeru bi bil zastavljen emisijski cilj izpolnjen, vendar ob višjih proizvedenih emisijah in ob povišani ogljični odvisnosti.
-
Umiranje čebel
avtor: Anton Komat
Temu, kar je nasprotno logični resnici, pravimo zmota, kar moralni, temu rečemo laž. Jasno je, da je lahko kdo resnicoljuben in govori, kar misli, čeprav je v zmoti, in lahko pove kaj, kar je logična resnica, a pri tem laže. Zato trdim, da se zmota rodi iz laži. Človek laže in se od drugih ljudi uči laži. V družbenem vedenju smo se naučili laži, in ker človek vse gleda s človeškimi očmi, vse počloveči. Človek počloveči naravo in ji pripiše človeške lastnosti in namene. Ker pa govori eno, misli in čuti pa drugo, domneva, da ima tudi narava navado misliti in čutiti tako, predstavljati pa se nam drugače. Domnevamo, da nam narava laže. Toda narava ne laže! Laže človek, in to po naročilu ali tako, da zamolči resnico ali jo potvarja. Če združimo povedano, lahko sklenemo s presenetljivo mislijo, narava laže lažnivcem.
-
Vpliv izbora gnojil na varovanje okolja
avtor: Dr. Jože Podgoršek
Uporaba gnojil je eden izmed pomembnih temeljev pridelovanja hrane. S pomočjo tega agrotehničnega ukrepa uravnavamo rast in razvoj gojenih rastlin ter kvaliteto pridelka. Ob neprimerni uporabi gnojil lahko negativno vplivamo na okolje. Zaradi tega je pomembno, da gnojimo s pravilnim razmerjem med hranili (dušik, fosfor, kalij) v pravem času in v izračunanih odmerkih ter s takšno obliko gnojila, ki bo preprečevalo onesnaževanje okolja. Z napačnim gnojenjem in slabim izborom gnojila lahko pospešujemo izpiranje hranil iz območja korenin v podtalnico. Za preprečevanje tega imamo danes na razpolago številne oblike gnojil, ki počasi ali celo kontrolirano sproščajo hranila v okolico, kjer jih korenine rastočih rastlin lahko sproti črpajo in vključijo v biosintezo. S takšnim pristopom bomo na vsaki pridelovalni površini trajnostno gospodarili, zagotovili optimalne pogoje za potrebe uporabnikov lete in pri tem varovali okolje pred onesnaževanjem predvsem z nitrati in nitriti.
-
GO v šoli in vrtcu
avtor: Jelka Hrastnik, Milena Kosič, Martina Perašin,
Kako ravnamo z odpadki?
Srbniki ekoloških otokov!
Kar se Janezek nauči to zna in tako ravna! -
Celovita pomoč podjetjem pri ureditvi okoljevarstvene problematike
avtor: Simona Lesar
Okolje je postalo in ostaja pomemben vidik poslovanja vsakega uspešnega podjetja. Razlogov za ta pojav je veliko. Izpolnjevanje zahtev okoljske zakonodaje je tako pogoj za delovanje podjetja. Poleg tega so naravni viri (energija, surovine, goriva itd.) omejeni in zato dosegajo visoke cene na trgu. Nenazadnje pa je tudi ozaveščenost javnosti kot tudi kupcev do okoljske problematike tista, ki igra bistveno vlogo pri ugledu podjetja v javnosti in s tem vpliva na delovanje letega in sama naročila.
-
Možnosti izrabe geotermalne energije v Sloveniji
avtor: Nina Rman, Andrej Lapanje, Dušan Rajver
Porast uporabe geotermalne energije v Sloveniji lahko pripišemo ugodnim naravnim danostim in večji ekološki osveščenosti uporabnikov. Glede na raziskan geotermični potencial skorajda ni območja, ki ne bi bilo perspektivno za vsaj en način izrabe, od plitvih geotermalnih toplotnih črpalk, do direktne rabe za ogrevanje, kopanje, morda tudi elektriko.
-
Komuniciranje z javnostmi pri projektu »Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, I. in II. faza«
avtor: Meta Širca
Projekt »Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje« (RCERO Celje) je celovit projekt 24 občin Savinjske regije, ki so pristopile k skupnemu reševanju problematike ravnanja z odpadki. Projekt je bil zaradi svoje obsežnosti razdeljen v dve fazi. Prva faza RCERO je zajemala izgradnjo sklopa objektov in tehnoloških naprav, kot so sortirnica ločenih frakcij, kompostarna, demontaža odpadkov ter odlagališče preostanka odpadkov, v drugi fazi pa je sledila izgradnja objektov za mehansko biološko obdelavo odpadkov in Toplarne Celje, kjer se obdelani odpadki še energetsko izrabijo.
-
Miroljubna uporaba energije iz cepitve jeder atomov, njene nevarnosti in prednosti
avtor: Dr. Branko Družina
Energija, dobljena s cepitvijo atomskih jeder, je danes prisotna v mnogih državah, in težko si je zamisliti, da bi jo povsod lahko takoj zamenjali z energijo, dobljeno s klasičnimi fosilnimi gorivi. Ljudje še vedno prestrašeno govorijo o njej, saj je bila prva uporaba te energije uporabljena na najslabši možni način, to je z uporabo atomskih bomb na japonski mesti Hirošima in Nagasaki. Ta demonstracija te velike energije je imela za posledico strahoten odpor proti uporabi jedrske energije v miroljubne namene po celem svetu. Tudi ob vsaki nesreči, ki se zgodi v jedrski elektrarni, je odziv javnosti izredno buren in zahteve po ukinitvi jedrskih elektrarn pogosto prerastejo v demonstracije velikega dela prebivalstva v mnogih državah. Po eni strani je to razumljivo, po drugi pa velikokrat prehitro in velikokrat podprto z lobiji drugih energetskih virov. Tudi sedaj je čas, ko se odpori proti jedrski energiji vrstijo po vsem svetu, saj je nesreča na Japonskem, ki pa je ni povzročil človeški faktor, povzročila, da so mnogi prepričani, da jedrska energija ni varna, saj lahko nesrečo povzročijo kljub vsem varnostnim pojavom tudi naravni pojavi.
