Članki
-
Omenjen dostop do vsebine. Popolni dostop imajo naročniki na portal.
Prijava - ste se pozabili prijaviti s svojim uporabniškim imenom in geslom?
Še niste registrirani? Registracija
-
Male biološke čistilne naprave
avtor: Marjana Simonič, Zorka Novak Pintaric
V prispevku predstavljamo zakonodajo iz področja čiščenja odpadnih voda in s tem v zvezi ceno odpadne vode, ki jo zaračunavajo javna podjetja porabnikom vode in uporabnikom javne kanalizacije. Omejili smo se na Koroško, kjer smo predstavili razmere v krajih Radlje ob Dravi, kjer nimajo čistilne naprave, in Dravograd, kjer jo imajo v poizkusni dobi. Primerjava izračuna cene odpadne vode je pokazala, da je cena trenutno v obeh krajih približno enaka; ko pa bo v Dravogradu pričela stalno obratovati čistilna naprava, se bo tam cena odpadne vode povečala za predvidoma več kot trikrat. V nadaljevanju prispevka obravnavamo vgraditev male biološke čistilne naprave do 2000 PE kot možno rešitev za tista gospodinjstva, ki jih ni mogoče priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Podatki za Slovenijo iz leta 2008 namreč kažejo, da na čistilnih napravah očistijo približno dobro polovico odpadne vode iz gospodinjstev. Iz male biološke čistilne naprave smo odvzeli vzorce odpadne vode na vtoku in iztoku. Vzorce smo analizirali glede na relevantne parametre, kot so KPK, vsebnost NH4+ in PO43– ionov v vodi. Ugotovili smo, da je učinkovitost naprave glede odstranjevanja organskih delcev v malih bioloških čistilnih napravah do 90 %. Rezultati analiz odpadne vode so pokazali, da je lahko učinkovitost čiščenja veliko nižja, če naprave ne vzdržujemo.
-
Podnebne spremembe in teorija iger: Igra zapornikove dileme
avtor: Aleksandra Murks, Matjaž Perc
Podnebne spremembe so zgled verjetno največje socialne dileme v zgodovini človeštva. Blaženje sprememb podnebja izpostavlja klasičen problem zagotavljanja javne dobrine, kjer se posamezniki spopadajo z zasebnimi stroški zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, medtem ko se koristi uspešnega zmanjšanja delijo med vse udeležence, ne glede na njihove prispevke k trajnostnemu razvoju. Problem, s katerim se srečujemo je, kako doseči globalno kooperacijo pri aktivnostih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Ni dovolj samo sodelovati, ampak moramo sodelovati na način, kjer bomo fleksibilni in prilagodljivi skozi različna časovna obdobja. Rešitev nekateri zato vidijo v evoluciji kooperacije.
-
Približevanje potrošnji brez odpadkov ali »ZERO WASTE« družbi
avtor: Marijan Ivanc, Jernej Jevševar
»Zero Waste« je združevalni koncept številnih ukrepov, namenjenih preprečevanju odpadkov s ciljem približevanja potrošnji brez končnih odpadkov oziroma ostankov za odlaganje. Spremeniti moramo stari način razmišljanja in videti odpadke kot potencialni vir surovin in kot problem. Toda Zero Waste se ne bo zgodil čez noč, temveč se bo približeval asimptotično v skladu z osveščanjem družbe in vloženimi napori in projekti.
-
Uporaba sistemskega vodenja v upravnih postopkih evropskih denarnih skladov
avtor: Urban Pinter
Evropska Unija pri svojih upravnih postopkih zahteva brezkompromisno izpolnjevanje vseh zahtev in določb, ki jih predpisuje evropska zakonodaja, zato so upravni postopki praviloma zahtevnejši in dolgotrajnejši od običajnih upravnih postopkov. Predvsem to velja za vse postopke, ki se tičejo pridobivanja evropskih sredstev za sofinanciranje posameznih okoljskih investicij.
-
Drva – tradicionalna oblika lesa, uporabnega v energetske namene
avtor: Nike Krajnc, Mitja Piškur
Po ocenah Gozdarskega inštituta Slovenije se približno četrtina okroglega lesa iz gozdov porabi za ogrevanje v gospodinjstvih. Približno enak delež lesnih ostankov porabijo podjetja za pokrivanje lastnih potreb po energiji ali za proizvodnjo elektrike in toplote za prodajo. Po podatkih Statističnega urada RS (2009) v Sloveniji več kot 300.000 gospodinjstev uporablja les za ogrevanje, segrevanje sanitarne vode ali kuhanje. V več kot 100.000 gospodinjstvih pa les za kurjavo pripravljajo sami.
-
Izolacija iz tekstilnih odpadkov: od ideje do komercialnega uspeha
avtor: Matjaž Aberšek
Pri krojenju avtomobilskih prevlek iz avtomobilskih tekstilij nastaja t. i. tehnološki višek materiala, ki predstavlja odpad in posledično obremenjuje okolje. S patentiranim postopkom izdelujemo iz tega materiala toplotno/zvočno izolacijo, ki dosega neprimerno višje fizikalne vrednosti glede na znane izolacijske materiale na trgu.
-
Nekaj o aluminiju, odpadkih pri proizvodnji in nesreči na Madžarskem
avtor: Branko Družina
Aluminij je najbolj zastopana kovina v zemeljski skorji, vendar vedno le v spojinah in nikoli v prosti kovinski obliki. Med vsemi elementi v zemeljski skorji je po količini na tretjem mestu in sicer za kisikom in silicijem. Veliko ga je v notranjih plasteh zemeljske skorje, saj se ena izmed plasti imenuje sial – sestavljena je iz alumosilikatov, torej iz aluminija in silicija. Nekoč je veljal za plemenito kovino, ki je bila bolj dragocena od zlata. S kemijskimi postopki so ga pridobivali v zelo majhnih količinah, zato je bil redek in dragocen. Na francoskem dvoru so v času Napoleona III najbolj pomembnim gostom izkazovali čast tako, da so le ti jedli z aluminijevim priborom, medtem ko so »morali« ostali z zlatim.
-
Odpadek je hrana!
avtor: Marjana Dermelj
Od leta 1980 se je izkoriščanje biotskih in abiotskih naravnih virov povečalo s 40 na 58 milijard ton v letu 2005. Scenariji predvidevajo, da bo skupna raba virov do leta 2020 narasla na okoli 80 milijard ton. Naraščajoča poraba naravnih virov, predvsem pa dejstvo, da dragocenih surovin ne vračamo v proizvodne tokokroge, poleg ekonomskega predstavlja tudi velik okoljski problem.
-
Okoljska pismenost – ali kako uspešne so eko-šole
avtor: Dušan Krnel, Stanka Naglic
Nekateri raziskovalci tega področja, na primer Roth (1992), Harvey (1976) in Orr (1992), so opredelili okoljsko pismenost kot znanje o tem, kako svet deluje in kako ljudje lahko ohranjajo in vzdržujejo okolje. To pomeni v pedagoškem jeziku, da okoljsko pismenost sestavljajo vsebina, spretnosti in postopki, ali, kaj naj bi učenec poznal, kaj znal narediti in kako znal in bil sposoben ukrepati.
-
Plin kot pogonsko gorivo vozil
avtor: Primož Pogorevc, Tadej Tasic
Promet je krivec za dobro četrtino izpustov toplogrednih plinov v EU. Večina vozil za pogon uporablja bencin in plinsko olje. Plin se je pokazal kot primerna alternativa omenjenima gorivoma, njegova prednost pa se kaže v zmanjšanju škodljivih emisij. Zaradi podobnih lastnosti plina in bencina je primeren za uporabo v večini bencinskih motorjev.
